Zemljevidi skozi leta in načrti ureditev

Portfolij Info

  • Category

    Zemljevidi

Jezikoslovec France Bezlaj je menil, da ime reke izhaja iz besede grad, po mnenju jezikoslovca Marka Snoja pa bi se naj reka prvotno imenovala Gradaška voda, po združitvi dveh skoraj enako velikih potokov pod Polhovim Gradcem, po katerem naj bi tudi dobila ime. Pridevnik naj nekoč ne bi bil (polho)grajski, temveč gradaški. V srednjeveških virih jo dosledno imenujejo Mala Ljubljanica: circa decursum minoris fluminis dicti Laybach (1271), flumen minus dictum Laybach (1277), bey der chlain Laibach (1397), Klain Laibach (1462, 1490), mull an der Klain Laibach gelegen (1496). Sedanje ime reke se v zgodovinskih virih prvič pojavi leta 1589 kot Pach Gradaschitza.

Gradaščica ima dinarski dežno-snežni režim s prvim viškom jeseni (november, december) in drugim viškom spomladi (marec, april). Prvi višek je posledica obilnejših jesenskih padavin in manjšega izhlapevanja zaradi nižjih temperatur, drugi pa spomladanskega taljenja snega in padavin. Izrazit je poletni nižek, medtem ko so zimski pretoki v povprečju večji kot poletni zaradi dežnih padavin v nižjih nadmorskih višinah. Poleti je v Mestni Gradaščici občasno zelo malo vode, ki se zaradi umetnega korita precej segreje in je zaradi pretirane rasti alg izrazito neprivlačna.

Gradaščica je izrazito hudourniškega značaja, s katerim so povezane razmeroma pogoste hudourniške poplave, ki zlasti v spodnjem toku povzročajo velike težave. Prijazna reka se lahko v nekaj urah spremeni v divji hudournik, ki s sabo odnaša vse, kar ji stoji na poti, tudi človeška življenja.