confluence_of_the_big_bozna_and_little_bozna_rivers_-_polhov_gradec_slovenia

Etapa 1B projekta Gradaščica

Zmanjševanj poplavne ogroženosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova – Polhov Gradec – etapa 1B

Etapa 1B zajema ureditev vodne infrastrukture za zagotavljanje poplavne varnosti naselij v občini Dobrova – Polhov Gradec, ki so opredeljene v 10., 14., in 15. členu Uredba o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova – Polhov Gradec in sicer:

Ureditve območja Božne in Male vode
Ureditve v Dolenje vasi
Ureditev Gradaščice v Šujici

Na območju Dolenje vasi bo v Etapi 1B nadvišan in podaljšan obstoječi visokovodni nasip. Za varen pretok Božne v Polhovem Gradcu bo poglobljena struga, zgrajen nov in nadvišan obstoječ protipoplavni nasip, nadvišan bo protipoplavni zid ob stanovanjskih objektih, zamenjn most, znižan prelivni prag pregrade ter izvedeni usmerjevalni talni pragovi in vzdrževalna dela v strugi Božne.

Načrtovane so sledeče ureditve:
Ureditve na Mali Božni
Ureditve na Gradaščici na območju Belica-Babna gora
Ureditve na območju Žerovniškega grabna
Hudournik Žerovniški graben
Ureditve na območju Gugljevega grabna
Ureditve na Hudapotnikovem grabnu
Ureditve na Belci in Hudem grabnu
Ureditve na Mačkovem grabnu
Ureditve na Smolnikovem pritoku
Ureditve na Jankovem grabnu
Ureditve na Jernejčkovem grabnu

Ureditve na Mali Božni

Mala Božna ali Petačev graben je močan polhograjski hudournik. V strugi so ustalitveni pragovi, nasuta ločna pregrada ter 100m regulacije struge od pregrade do vtoka v Božno. Celotno območje je bilo ob zadnjih poplavah močno prizadeto in poškodovano. Izdelan bo predlog vseh potrebnih ukrepov na Mali Božni na odseku med odcepom proti Selu do izliva v Veliko Božno, ki bo določil celovito ureditev na enem najsilovitejših polhograjskih hudournikov v dolžini 3,00km.

Ureditve na Gradaščici na območju Belica-Babna gora.

Cesto Belca – Babna gora je poplavljena že pri pri nizkih pretokih, kar možno otežuje dostopnost vasi v zaledju. Pripraviljen bo predlog ureditev, ki zagotavljajo prevoznost lokalne ceste pri Q20. (Zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova – Polhov Gradec za Etapo 1B vodne infrastrukture – vzdrževalna dela na hudourniških pritokih v zaledju v Občini Dobrova Polhov Gradec).

Ureditve na območju Žerovniškega grabna

Hudournik Žerovniški graben skupaj s pritokom Črni potok predstavlja srednje velik hudournik v Polhograjskem hribovju in se v kraju Gabrje izlije v Gradaščico. Predvideno je čiščenje prodnega nanosa od 17. pregrade do izliva v Gradaščico ter izgradnja nove pregrade volumna 1500 m3 med 5. in 6. pregrado s sanacijo levobrežnega usada. Na Črnem potoku, ki je desni pritok Žerovniškega grabna je načrtovana izgradnja nove prodne pregrade volumna 250 m3 s sanacijo desne brežine.

Ureditve na območju Gugljevega grabna

Gugljev graben je hudournik z manjšim zlivnim območjem. Na vodotoku so bili izvedeni ustalitveno zaplavni betonski pragovi brez podslapja, betonska kineta v dolžini 120m in zaključni prag kinete brez podslapja. Izvede se nova zaplavna pregrada nad gospodarskim objektom ( Log pri Polhovem Gradcu 2) in ureditev struge od novo načrtovane pregrade do izliva v Gradaščico.

Ureditve na Hudapotnikovem grabnu

Hudournik se v Gradaščico izlije pri domačiji Hudapotnik. Uvajalni objekt je ustalitveno –zaplavna pregrada. Podslapje se nadaljuje v kineto iz kamna, ki jo prekinja ustalitveni prag. Načrtovano je čiščenje zaplavka pregrade 300 m3 z ureditvijo dostopne poti, sanacija lica pregrade ter podslapja. Med pregrado ter prepustom na cesti Dobrava – Polhov Gradec se izvede sanacija tlaka iz lomljenca.

Ureditve na Belci in Hudem grabnu

Belca se s pritokom Hudi graben izliva v Gradaščico pri naselju Belica. V spodnjem toku Belce je zgrajena uvajalno zaplavna ustalitvena pregrada, utrjevalno – ustalitvena pregrada. V spodnjem teku Hudega grabna je ena betonska zaplavna pregrada. Na spodnji veliki pregradi na Belci, se izvede sanacija lica (poškodovan površinski sloj betona) s podslapjem ter čiščenje plavja ter zaplavka volumna 1500 m3. Na zgornji veliki pregradi se izvede sanacija lica (poškodovan površinski sloj betona) ter čiščenje plavja ter zaplavka volumna 2500 m3. Čiščenje zaplavka gorvodno in dolvodno volumna 1500 m3 ter ureditev podslapja se izvede na zgornji pregradi v Hudem grabnu (desni pritok Belce). Uredi se dovozna cesta čez Belco pred odcepom na glavno cesto Dobrova – Polhov Gradec vključno z objekti na njej.

Ureditve na Mačkovem grabnu

Mačkov graben je levi pritok Božne in drenira strma pobočja Tošča in Grmade. Mačkov graben je bil sistematično urejen s sistemom zaplavno ustalitevnih pregrad in pragov ter z vzdolžnimi objekti.
Na Mačkovem grabnu in pritokih je bilo postavljenih je 49 pregrad in pragov. Po zapolnitvi so prevzeli ustalitveno funkcijo. Zadrževanju plavin je namenjena le prva pregrada. Obnovi se 5 poškodovanih betonskih pregrad na Mačkovem grabnu.

Ureditve na Smolnikovem pritoku

Smolnikov pritok je pritok Velike Božne. Uredi se struga v dolžini 100m in izvede nova zaplavna pregrada.

Ureditve na Jankovem grabnu

Jankov graben je pritok Velike Božne. Predvidena je izvedba nove zaplavne pregrade in ureditev struge dolvodno.

Ureditve na Jernejčkovem grabnu

Potrebuježev ter Jernejčkov graben sta glavna pritoka Velike Božne. Predvidena je nova zaplavna pregrada in ureditev struge do izliva v Jernejev potok in delna ureditev Jernejčkovega grabna.

Etapa 1A

Etapa 1A projekta Gradaščica

Jugozahodni del Ljubljane vključno z naselji ob Gradaščici in Horjulki je zaradi goste poseljenosti in škodnega potenciala eno najbolj ogroženih poplavnih območij v Sloveniji. Vzrok za takšno poplavno ogroženost na jugozahodnem območju Ljubljane je premajhna prevodnost struge Malega grabna od izliva v Ljubljanico do Bokalškega jezu zaradi slabega vzdrževanja obstoječega odvodnega sistema, prekinitev koridorjev poplavnih vod proti barju in Ljubljanici ter zmanjšanja poplavnih površin kot posledice širjenja urbanih območij.

Etapa 1A bo na področju MO Ljubljana – četrtnih skupnosti Trnovo, Vič in Rožnik – zajemala: regulacijo Malega grabna z vsemi objekti in pripadajočimi ureditvami do Bokalškega jezu, razbremenilnik 6a z vsemi pripadajočimi ureditvami, ureditve na področju Gradaščice in Kozarij, spremljajoče ureditve, ki pomenijo odstranitve objektov ter krajinsko – arhitekturne ureditve, prestavitve in ureditve objektov gospodarske javne infrastrukture in okoljevarstvene ukrepe.

Na območju Kozarij, severno od Ceste Dolomitskega odreda (Žuleva vas), bodo izvedeni visokovodni zidovi in nasipi. Višinsko je zgornji rob ureditve določen s funkcionalnostjo in potekom regionalne ceste Ljubljana – Dobrova. Vzporedno z izvedbo protipoplavnih ukrepov bo zagotovljen odtok notranjih in meteornih vod. Za zaustavitev poplavnega toka proti Kosovem polju je predvidena izvedba prečnega nasipa na območju Poti čez gmajno, ki poteka prečno na poplavni tok in ga preusmerja proti prepustu pod Cesto Dolomitskega odreda in nazaj v strugo Horjulke. S to preusmeritvijo se sicer povečuje hidravlična obremenitev Kozarij, kar pa je upoštevano pri načrtovanju ukrepov za varovanje Kozarij pred visokimi vodami.

Na območju Malega grabna je načrtovana izvedba obsežnih ureditev, ki vključujejo izvedbo protipoplavnih nasipov ter visokovodnih in obrežnih zidov ter pripadajočih ureditev v in ob strugi Malega grabna. Ob tem se bodo za zagotovitev optimalnega delovanja načrtovanih ureditev zamenjale tri premostitve: most na Opekarski cesti ter brvi pri Mokriški cesti in na Dolgem mostu. V dolžini 1600 m bo po trasi obcestnega jarka ob južni ljubljanski obvoznici izgrajen razbremenilnik 6a, ki se bo na območju bencinskega servisa Barje odmaknil od obvoznice in se izlil v Curnovec. Na območju obrežnih zidov se bodo v skalno teraso ob dno vgradila ribja skrivališča, predvsem na konkavnih straneh pa se bodo vložile skale, ki ustvarijo tolmune.

1 gradascica mali graben 1744

Zemljevidi skozi leta in načrti ureditev

Jezikoslovec France Bezlaj je menil, da ime reke izhaja iz besede grad, po mnenju jezikoslovca Marka Snoja pa bi se naj reka prvotno imenovala Gradaška voda, po združitvi dveh skoraj enako velikih potokov pod Polhovim Gradcem, po katerem naj bi tudi dobila ime. Pridevnik naj nekoč ne bi bil (polho)grajski, temveč gradaški. V srednjeveških virih jo dosledno imenujejo Mala Ljubljanica: circa decursum minoris fluminis dicti Laybach (1271), flumen minus dictum Laybach (1277), bey der chlain Laibach (1397), Klain Laibach (1462, 1490), mull an der Klain Laibach gelegen (1496). Sedanje ime reke se v zgodovinskih virih prvič pojavi leta 1589 kot Pach Gradaschitza.

Gradaščica ima dinarski dežno-snežni režim s prvim viškom jeseni (november, december) in drugim viškom spomladi (marec, april). Prvi višek je posledica obilnejših jesenskih padavin in manjšega izhlapevanja zaradi nižjih temperatur, drugi pa spomladanskega taljenja snega in padavin. Izrazit je poletni nižek, medtem ko so zimski pretoki v povprečju večji kot poletni zaradi dežnih padavin v nižjih nadmorskih višinah. Poleti je v Mestni Gradaščici občasno zelo malo vode, ki se zaradi umetnega korita precej segreje in je zaradi pretirane rasti alg izrazito neprivlačna.

Gradaščica je izrazito hudourniškega značaja, s katerim so povezane razmeroma pogoste hudourniške poplave, ki zlasti v spodnjem toku povzročajo velike težave. Prijazna reka se lahko v nekaj urah spremeni v divji hudournik, ki s sabo odnaša vse, kar ji stoji na poti, tudi človeška življenja.

20141022_poplave03

Poplave v povodju Gradaščice

Jugozahodni del Ljubljane vključno z naselji ob Gradaščici in Horjulki je zaradi goste poseljenosti in škodnega potenciala eno najbolj ogroženih poplavnih območij v Sloveniji. Vzrok za takšno poplavno ogroženost na jugozahodnem območju Ljubljane je premajhna prevodnost struge Malega grabna od izliva v Ljubljanico do Bokalškega jezu zaradi slabega vzdrževanja obstoječega odvodnega sistema, prekinitev koridorjev poplavnih vod proti barju in Ljubljanici ter zmanjšanja poplavnih površin kot posledice širjenja urbanih območij.

V zgornjem in srednjem toku nevarnost poplav ni tolikšna, saj so naselja odmaknjena na višji svet na obrobju doline in skoraj v celoti izven dosega poplav Gradaščice; v tem delu je največ škode na kmetijskih zemljiščih. Niso pa nič manj nevarni hudourniki, ki ob močnih padavinah z veliko hitrostjo pridrvijo po strmih grapah v glavno dolino in lahko naredijo pravo razdejanje.

Ob Gradaščici imamo sklenjeno poplavno območje vse od sotočja obeh povirnih vodotokov pod Polhovim Gradcem do Ljubljane, kjer se izteče v še obsežnejše poplavno območje Ljubljanskega barja. Med Dvorom in Hruševim, kjer je dolinsko dno ožje, ga v celoti poplavijo že običajne, skoraj vsakoletne poplave, ki se jim je človek v dobršni meri prilagodil. Takšne poplave so tudi ob spodnjem toku dolvodno od Šujice do začetka mesta omejene na najnižje dele na obeh bregovih, hujši problem predstavljajo tu večje poplave, ki se na široko razlijejo po celotni ravnici.

Po hidroloških izračunih je Gradaščica ob poplavah 18. in 19. septembra 2010 ter 22. oktobra 2014 dosegla 25–50-letni pretok, kar jasno opozarja na njen hudourniški značaj in nepredvidljivost.

 

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Povodje Gradaščice

Gradaščica je levi pritok Ljubljanice. Nastane na sotočju Male vode, ki priteka iz hribovitega sveta zahodno od Šentjošta nad Horjulom in Velike Božne iz podobnega hribovja na območju naselja Rovt. Večja desna pritoka Gradaščice sta Prosca in Horjulka ali Horjulščica, ki se pri Lesnem Brdu združi s Šujico. Večja leva pritoka sta Belica in Glinščica.

Od Polhovega Gradca naprej teče Gradaščica po mestoma nekoliko razširjeni dolini proti vzhodu, pri Bokalcah vstopi v ravnino Ljubljanskega barja in se v Ljubljani v dveh delih izliva v Ljubljanico. Pritok Horjulka se ji pridruži pod gradom Bokalce na zahodnem obrobju Ljubljane.

Od gradu Bokalce teče Gradaščica pod zahodno ljubljansko obvoznico, nekoliko niže pa se pri bokalškem jezu razdeli v dva dela. Nekdaj vijugasta, danes pa v celoti regulirana struga Mestne Gradaščice kmalu vstopi na območje mesta Ljubljana, teče naprej skozi Vrhovce in Vič, kjer dobi z leve prav tako reguliran pritok Glinščico ter se med Trnovim in Krakovim izliva v Ljubljanico. Večji del vode Gradaščice je danes speljan v Mali graben, ki od bokalškega jezu poteka proti jugovzhodu. Pri Dolgem mostu Mali graben prečka železniško progo in južno obvoznico, nato pa teče skozi Mestni Log mimo Murgel na levem bregu in Rakove Jelše na desnem ter se na južnem robu Trnovega izlije v Ljubljanico.