Predstavitev projekta Gradaščica lastnikom zemljišč v ČS Trnovo

Direkcija Republike Slovenije za vode je v petek, 11. novembra 2016 izvedla predstavitev projekta Gradaščica za lastnike zemljišč na območju ČS Trnovo.

Prisotni so bili seznanjeni z izvedbenimi aktivnostmi Projekta Gradaščica, katerega cilj je celovita ureditev porečja reke Gradaščice ter s tem bistveno zmanjšanje poplavne ogroženosti na področju naseljenih območij jugozahodne Ljubljane, Dobrove, Razorov, Stranske vasi, Šujice in Polhovega Gradca. Projekt bo sofinanciran iz Kohezijskega sklada Evropske Unije.

Projekt se bo izvajal v več etapah. V Etapi 1A, ki zajema območje Mestne občine Ljubljana, so na področju četrtne skupnosti Trnovo in četrtne skupnosti Vič predvidene naslednje ureditve:
– širitev Malega grabna od Dolgega mostu do izliva v Ljubljanico,
– razbremenilnik 6a z vsemi pripadajočimi ureditvami,
– spremljajoče ureditve: odstranitve objektov, krajinsko- arhitekturne ureditve,
– prestavitve in ureditve objektov gospodarske javne infrastrukture,
– okoljevarstveni ukrepi.

Na osnovi sprejete Uredbe, je bila izdelana projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je predstavljala podlago za izvedbo parcelacije, ki se trenutno izvaja na terenu. Izvajalec del GEOFOTO d.o.o. je že začel s postopkom parcelacije in ureditve meje na podlagi sprejetega državnega prostorskega načrta.

Na predstavitvi je projektant predstavil načrtovano ureditev Malega grabna in razbremenilnika 6a, ki posega na območje parcel vabljenih lastnikov. Po predstavitvi je projektant odgovarjal na vprašanja glede načrtovane ureditve in parcelacije.

Foto z dogodka predstavitve na ČS Trnovo

20161111_160932

Najpogostejša vprašanja v zvezi s projektom Gradaščica in odgovori

Kakšen bo vpliv ureditev na vodni vir Gabrje?

Črpališče se nahaja znotraj poplavnega območja (Q100), vendar je vodonosnik zaradi slabo prepustnih krovnih plasti dobro zaščiten pred onesnaženimi poplavnimi vodami. Zaradi predvidenih posegov (regulacija Gradaščice z enojnim profilom na območju Šujice) bo doseženo znižanje poplavnih vod (Q100) za do 0,6 m, gorvodno od mostu Šujica-Hruševo, kjer se nahaja tudi vodni vir Gabrje. Vrtina/črpališče Gabrje je od kote vpliva zadrževalnika Razori oddaljena okrog 1,5 km gorvodno. Ustje vrtine je na višini približno 315 m nadmorske višine. Kota vpliva zadrževalnika znaša 307 m nadmorske višine. Zato se ocenjuje, da vpliva zadrževalnika na vodni vir ne bo. Pri obstoječih poplavah obstaja možnost vpliva dviga podzemne vode na vodni vir.

Kako bosta hudourniške vode prenesli Ljubljanica in Gruberjev kanal ter naseljeni del Barja?

Ureditve na odsek Ljubljanice nad izlivom Malega grabna vplivajo pozitivno. Na območje Ljubljanice je vpliv negativen od izliva Malega grabna dolvodno pri pojavih pogostih visokih vod, na katere vpliva Mali graben. Pri visokih vodah daljše pogostosti (nad Q20 Ljubljanice) ureditve ne bodo imele vpliva, ker so te visoke vode posledica dogajanja na porečju Ljubljanice na barju in kraškem zaledju.

Kako se bo reševalo problematiko poplav iz kanalizacije na območju Ljubljane? Bo VO-KA zgradila še en razdelilnik?

Izdelana je bila strokovna podlaga »Ureditev vodovoda in kanalizacije zaradi prilagoditve ukrepom za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane (območje Malega grabna, Horjulke, Gradaščice, Projektna naloga za PGD, PZI dokumentacijo«, v kateri so obravnavane vse ureditve javne kanalizacije, ki se nanašajo na ukrepe za zagotavljanje poplavne varnosti na JZ delu Ljubljane. V tej strokovni podlagi so bili preverjeni vsi obstoječi kanali ter možnost njihovega odvajanja v Mali graben glede na podatke o načrtovani Q100, pri čemer se do takratne rešitve opustijo in nadomestijo z rešitvami v navedeni strokovni podlagi. Vse ureditve, ki so bile opredeljene kot ukrepi na kanalizacijskem omrežju, so neposredno povzete v Uredbi o DPN. Rešitve izvaja MOL.

Kdo bo odgovoren za odvoz naplavin iz zadrževalnika in kam se bodo odvažale?

Čiščenje naplavin iz zadrževalnika v primeru zadrževanja visokih voda v zadrževalniku bo v pristojnosti koncesionarja. Naplavine se bodo morale odvažati na ustrezno deponijo.

Kaj je namen regulacije Ostrožnika in kakšna je načrtovana ureditev v Stranski vasi?

Regulacija Ostrožnika je načrtovana z namenom zagotavljanja poplavne varnosti stanovanjskih objektov v Stranski vasi. V Stranski vasi je predvidena regulacija (povečanje pretočnega prereza) Ostrožnika in zamenjava dveh mostov (prepustov) z namenom, da se zagotovi poplavna varnost stanovanjskih objektov v Stranski vasi. Objekti v Stranski vasi pri visokih vodah s 100-letno poplavno vodo (Q100) po izvedenih ureditvah ne bodo poplavno ogroženi.

Kako se bo omogočilo nadaljnji prostorski razvoj Stranske vasi?

Na širšem območju (Dobrova, Razori, Stranska vas in Šujica) bo z izvedbo protipoplavnih ukrepov poplavno varnih 8,1 ha zemljišč, ki so po veljavnem prostorskem planu zazidljiva ali pa so že poseljena. Kmetijska zemljišča neposredno ob Stranski vasi, kamor se lahko potencialno prostorski razvoj usmerja, bodo z izvedbo protipoplavnih ukrepov poplavno varna. To pomeni, da ARSO kot nosilec urejanja prostora nima pravne podlage, s katero bi lahko onemogočal prostorski razvoj na poplavno varnih površinah.

Kako pogosto bo voda v zadrževalniku Razori in akšen vpliv bo imela izgradnja zadrževalnika Razori na obstoječe kmetijske površine?

Zadrževalnik Razori se bo glede na hidrološke podatke o pogostosti visokih vod in trajanje padavin aktiviral povprečno enkrat v 20 letih za izravnavo pretokov na skupni Gradaščici v prerezu Bokalci. Dejanska funkcija zadrževanja bo aktivirana pri 50 letnih vodah, torej dvakrat v 100 letih. Poln zadrževalnik bo v povprečju enkrat v 100 letih, gladina pa ob vseh nastopih 100 letnih voda ne bo dosegla maksimalne kote 307,00 m nadmorske višine. Uničene bodo samo tiste površine, kjer bo potekal nasip zadrževalnika ali kjer bodo izvedeni posegi zaradi regulacije Horjulke in Gradaščice. Z načrtovanimi posegi bodo trajno odvzete le kmetijske površine v obsegu cca 15 ha. Območje znotraj zadrževalnika Razori ostane v enaki kmetijski rabi, kot je danes. Območje bo poplavljeno le v primeru nastopa izjemnega dogodka.

Kako se bo zagotovila poplavna varnost ceste Stranska vas – Dobrova?

Cesta Dobrova–Stranska vas je nad vplivnim območjem zadrževalnika Razori. Cesto danes poplavlja Gradaščica. Zaradi načrtovanega čiščenja struge Gradaščice pa bodo poplave (ceste) nekoliko redkejše v primerjavi s sedanjim stanjem (približno enkrat v 10 letih).

Ali se je pri načrtovanju ukrepov upoštevalo spremembe meteoroloških pogojev (večja pogostost neurij, večja količina padavin ob enkratnih dogodkih …)?

Pri celotnem konceptu so upoštevane pričakovane spremembe klimatskih pogojev. Pri tem je upoštevano tudi ohranjanje nepozidanih razlivnih območij.

Kako se bo zagotovila poplavna varnost Kosovega polja?

Poplave na Kosovem polju je leta 2010 povzročila Horjulka, ki se je prelila preko Poti na gmajno in Ceste na Ključ ter poplavila del Kozarij in pod AC pritekla na območje Kosovega polja, ki je v depresiji med Tržaško cesto in železniško progo. Z ureditvami, ki so predvidene v DPN, bo preprečen dotok poplavnih vod Horjulke na to območje.Poplave pa nastajajo na Kosovem polju tudi zaradi poddimenzioniranih cevitev, ki jih je potrebno odstraniti in izenačiti pretočno sposobnost potoka Voslice, in je namenjen predvsem odtoku izvirov na območju Kozarij in notranjih vod Kosovega polja. Upravljavec izvaja nekatere odstranitve zacevitev na podlagi inšpekcijskih odločb. Potok Voslica je bil v odprtem delu očiščen v letu 2011.

Kakšni so načrtovani ukrepi zaščite na odseku med Tržaško cesto in Cesto Dolomitskega odreda?

Območje levega brega med Bokalci in Dolgim mostom je ključno območje za poplavno varnost celotnega JZ dela Ljubljane. Na tem odseku bo preprečeno prelivanje visokih vod proti Vrhovcem oziroma Viču. V ta namen je na tem odseku načrtovana ureditev: širitev struge, visokovodni nasipi in zidovi z 1-metrsko varnostno višino glede na projektirane gladine visokih vod. S temi ukrepi je varovan tudi navedeni podvoz.

Kateri dodatni vzdrževalni ukrepi bodo izvedeni na pritokih Gradaščice v njenem zaledju?

Investitor je dolžan izvesti naslednje vzdrževalne ukrepe v hudourniškem zaledju Gradaščice:
– Petričev graben: obnova štirih kaštnih pragov,
– Gugljev graben: obnova uvajalno-ustalitvenega praga in zaključnega praga kinete, ob dodatnih poškodbah kinte izvesti oblogo kamnite zložbe in stabilizirati dno s talnimi pragovi,
– Hudapotnikov graben: obnova uvajalne ustalitveno – zaplavne pregrade in podslapja, popravila kinte, zid ob stanovanjekm objektu,
– Belca: obnova dveh pregrad, izpraznitev zaplavnega prostora, izvedba lovilnih grabelj za plavje,
– Hudi graben: obnova podslapja zaplavne pregrade in obnova praga,
– Proščca: obnova zaplavne pregrade nad Dolenjo vasjo,
– Božna: sanacija treh talnih pragov skozi Polhov Gradec,
– Mačkov graben: celovita obnova štirih betonskih pregrad (I.prioriteta), izvedba lovilnih grabelj, sanacija preostalih pregrad,
– Štiromožev graben: obnova celotne ureditve hudournika. Obnoviti ali nadomestiti je potrebno vse pregrade,
– Kuzlovc: čiščenje zaplavnih prostorov,
– Mala Božna (Petačev graben): izpraznitev zaplavnih prostorov, ureditev struge Podrepčevega grabna nad zgornjo betonsko pregrado, zamenjava lesenih talnih pragov, urediti podslapja pragov ter obrežnih zavarovanj, preverjanje stanja pregrad na manjših pritokih,
– Velika Božna: sanacija zajed na Veliki Božni, Potrebuježevem in Jernejčkovem grabnu in
Mala voda: obnova pregrade na Ilovem grabnu, popravilo kinete na Cepinovem grabnu, sanacija zajed na Mali vodi.

Kako se bo določilo ceno odkupa zemljišč in kako se bo ukrepalo v primeru, da prebivalci ne bodo hoteli prodati zemljišč, ki se jih potrebuje za izvedbo načrtovanih ureditev?

Investitor namerava odkupiti vsa zemljišča, ki bodo trajno zasedena z načrtovanimi ukrepi (nasip in pregrada zadrževalnika, ureditve na območju Polhovega Gradca, Horjulke in Razorov ter na območju Malega grabna). Za vsa ostala zemljišča znotraj zadrževalnika Razori pa posebni odkup ni predviden, temveč je predvidena le služnost z možnostjo dostopa na parcele v primeru potrebnega čiščenja, vzdrževanja ali sanacije zadrževalnika, čiščenja Gradaščice. Cena odkupa bo določena na podlagi uradne cenitve zemljišč, ki jih opravijo zapriseženi cenilci. V kolikor se lastnik zemljišča ne bo strinjal s ceno odkupa, bo skladno z zakonodajo možno pridobiti cenitev zemljišča s strani drugega zapriseženega cenilca. V kolikor se med lastnikom zemljišča in investitorjem posega ne doseže sporazum o odkupu zemljišča, se v skladu z zakonodajo lahko prične postopek razlastitve. Investitor si bo prizadeval, da bodo z lastniki zemljišč doseženi takšni dogovori, da ne bo potrebnih tako skrajnih ukrepov, kot so razlastitve. Sedanji lastniki zemljišč znotraj zadrževalnika bodo imeli tudi pravico do izplačila odškodnine v primeru poplavnega dogodka. V skladu z 3.e členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list, št. 43/11) nadomeščanje kmetijskih zemljišč ni več relevantno.

Kako se bodo reševala vprašanja glede odškodnin v primeru zaprtja zapornic zadrževalnika in poplave kmetijskih površin?

Po izpraznjenju zadrževalnika bo koncesionar dolžan očistiti celoten zadrževalni prostor, oziroma območja v zadrževalniku, kjer bo prišlo do usedanja naplavin. Sedanji lastniki zemljišč znotraj zadrževalnika bodo imeli tudi pravico do izplačila odškodnine v primeru poplavnega dogodka. V primeru škode na kmetijskih zemljiščih oziroma pridelkih znotraj zadrževalnika bo opravljena uradna cenitev škode, ki bo podlaga za izplačilo le-te.

Kako in na kakšen način se bo ob gradnji in ob vzdrževanju preprečilo zarast japonskega dresnika?

Uredba o DPN določa, da se v času gradbenih del tujerodno invazivno vrsto japonski dresnik v celoti odstrani (koreninski sistem in ves nadzemni del); vegetativne dele in prst se odpelje na deponijo komunalnih odpadkov, kjer se deponira tako, da se zagotovijo anaerobne razmere; v primeru ponovne razrasti japonskega dresnika se nove poganjke redno dvakrat tedensko kosi in ustrezno deponira na deponiji komunalnih odpadkov.

Kakšna je etapnost izgradnje? Katere ureditve so prioritetne?

Etape se lahko izvajajo ločeno ali sočasno, predstavljati pa morajo zaključene funkcionalne enote. Sledijo si po naslednjem vrstnem redu:

1.A etapa: Ureditve na območju Mestne Občine Ljubljana (v nadaljevanju MOL):

  • ureditev Malega Grabna,
  • ureditve na območju Kozarij,
  • ureditve na območju Gradaščice in na območju Horjulke na območju MOL,
  • razbremenilnik 6a s pripadajočimi ureditvami.

1.B etapa: Ureditve na območju Občine Dobrova Polhov Gradec:

  • ureditev Božne in Male vode s pripadajočimi ureditvami v Polhovem Gradcu,
  • ureditev Gradaščice v Šujici,
  • ureditve v Dolenji vasi,
  • ureditve na hudourniških pritokih v zaledju Gradaščice in na Gradaščici od Dobrove do Polhovega Gradca, navedenih v drugem odstavku 40. člena uredbe.

2. etapa vodne infrastrukture

  • izgradnja suhega zadrževalni­ka Razori z ureditvijo Gradaščice na območju zadrževalnika, Horjulke in Ostrožnika s pripadajočimi ureditvami (z gradnjo se prične po izvedenih ureditvah prve etape).

		

Javna predstavitev Etape 1A v Ljubljani

Direkcija Republike Slovenije za vode začenja z izvedbenimi aktivnostmi Projekta Gradaščica, katerega cilj je celovita ureditev porečja reke Gradaščice ter s tem bistveno zmanjšanje poplavne ogroženosti na področju naseljenih območij jugozahodne Ljubljane, Dobrove, Razorov, Stranske vasi, Šujice in Polhovega Gradca.

Projekt se bo izvajal v več etapah. Javna predstavitev Etape 1A, ki zajema območje Mestne občine Ljubljana – četrtnih skupnosti Trnovo, Vič in Rožnik, bo v četrtek 6.10.2016 ob 17.00 uri, v veliki sejni dvorani na Trgu Mladinskih brigad 7 (stavba bivše Občine Vič), v Ljubljani.

Izdelana je projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je podlaga za pričetek aktivnosti na terenu in sicer se bo v teh dneh začela parcelacija zemljišč. Preden bodo geometri na terenu začeli opravljati parcelacije, želimo predstaviti projektne ureditve, ki so izdelane na podlagi sprejete Uredbe o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova – Polhov Gradec. Projekt bo sofinanciran iz Kohezijskega sklada Evropske Unije.

Vodstvo Direkcije RS za vode vljudno vabi vse zainteresirane, da su udeležijo javne predstavitve Etape 1A projekta Gradaščica.

O projektu Gradaščica

Cilj projekta Gradaščica, ki ga izvaja Direkcija Republike Slovenije za vode bo sofinanciran iz sredstev Kohezijskega sklada Evropske Unije, je celovita ureditev porečja reke Gradaščice ter s tem bistveno zmanjšanje poplavne ogroženosti na področju naseljenih območij jugozahodne Ljubljane, Dobrove, Razorov, Stranske vasi, Šujice in Polhovega Gradca.

Z namenom zmanjševanja poplavne ogroženosti urbaniziranih območij jugozahodne Ljubljane, Dobrove, Razorov, Stranske vasi, Šujice in Polhovega Gradca, bo Direkcija RS za vode v sklopu Projekta Gradaščica izpeljala regulacijo vodotoka Mali graben in uredila porečje Gradaščice s Horjulko, Ostrožnik, Božno in Malo vodo z vsemi objekti in pripadajočimi ureditvami krajine.

Projekt Grdadaščica se bo izvajal po etapah. Etapa 1A bo zajemala ureditve na območju MO Ljubljana in sicer ureditev Malega grabna, ureditev na območju Kozarij (Žuleva vas), ureditve na območju Gradaščice in Horjulke na območju MO Ljubljana ter razbremenilnik 6a s pripadajočimi ureditvami. Na območju Kozarij bodo zgrajeni visokovodni nasipi in zidovi ter druge tehnične ureditve.

Na območju Dolenje vasi bo v Etapi 1B nadvišan in podaljšan obstoječi visokovodni nasip. Za varen pretok Božne v Polhovem Gradcu bo poglobljena struga, zgrajen nov in nadvišan obstoječ protipoplavni nasip, nadvišan bo protipoplavni zid ob stanovanjskih objektih, zamenjn most, znižan prelivni prag pregrade ter izvedeni usmerjevalni talni pragovi in vzdrževalna dela v strugi Božne.

Direkcija RS za vode je pri načrtovanju projekta upoštevala pripombe občine Dobrova – Polhov Gradec, zato je izgradnja suhega zadrževalnika Razori med naseljema Dobrova in Razori do ceste Ljubljana – Stranska vas predvidena v Etapi 2. Na širšem območju zadrževalnika se bo na dveh odsekih regulirala in sanirala sedanja regulacija Gradaščice. Ob tem bo izvedenih več zasipov terena, regulacijo Ostrožnika in sonaravno regulacijo Horjulke ter sanacijo obstoječe struge Horjulke.

Etapa 1B projekta Grdadaščica

Na območju Dolenje vasi bo v Etapi 1B nadvišan in podaljšan obstoječi visokovodni nasip. Za varen pretok Božne v Polhovem Gradcu bo poglobljena struga, zgrajen nov in nadvišan obstoječ protipoplavni nasip, nadvišan bo protipoplavni zid ob stanovanjskih objektih, zamenjn most, znižan prelivni prag pregrade ter izvedeni usmerjevalni talni pragovi in vzdrževalna dela v strugi Božne.

Načrtovane so sledeče ureditve:
Ureditve na Mali Božni
Ureditve na Gradaščici na območju Belica-Babna gora
Ureditve na območju Žerovniškega grabna
Hudournik Žerovniški graben
Ureditve na območju Gugljevega grabna
Ureditve na Hudapotnikovem grabnu
Ureditve na Belci in Hudem grabnu
Ureditve na Mačkovem grabnu
Ureditve na Smolnikovem pritoku
Ureditve na Jankovem grabnu
Ureditve na Jernejčkovem grabnu

Ureditve na Mali Božni

Mala Božna ali Petačev graben je močan polhograjski hudournik. V strugi so ustalitveni pragovi, nasuta ločna pregrada ter 100m regulacije struge od pregrade do vtoka v Božno. Celotno območje je bilo ob zadnjih poplavah močno prizadeto in poškodovano. Izdelan bo predlog vseh potrebnih ukrepov na Mali Božni na odseku med odcepom proti Selu do izliva v Veliko Božno, ki bo določil celovito ureditev na enem najsilovitejših polhograjskih hudournikov v dolžini 3,00km.

Ureditve na Gradaščici na območju Belica-Babna gora.

Cesto Belca – Babna gora je poplavljena že pri pri nizkih pretokih, kar možno otežuje dostopnost vasi v zaledju. Pripraviljen bo predlog ureditev, ki zagotavljajo prevoznost lokalne ceste pri Q20. (Zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova – Polhov Gradec za Etapo 1B vodne infrastrukture – vzdrževalna dela na hudourniških pritokih v zaledju v Občini Dobrova Polhov Gradec).

Ureditve na območju Žerovniškega grabna

Hudournik Žerovniški graben skupaj s pritokom Črni potok predstavlja srednje velik hudournik v Polhograjskem hribovju in se v kraju Gabrje izlije v Gradaščico. Predvideno je čiščenje prodnega nanosa od 17. pregrade do izliva v Gradaščico ter izgradnja nove pregrade volumna 1500 m3 med 5. in 6. pregrado s sanacijo levobrežnega usada. Na Črnem potoku, ki je desni pritok Žerovniškega grabna je načrtovana izgradnja nove prodne pregrade volumna 250 m3 s sanacijo desne brežine.

Ureditve na območju Gugljevega grabna

Gugljev graben je hudournik z manjšim zlivnim območjem. Na vodotoku so bili izvedeni ustalitveno zaplavni betonski pragovi brez podslapja, betonska kineta v dolžini 120m in zaključni prag kinete brez podslapja. Izvede se nova zaplavna pregrada nad gospodarskim objektom ( Log pri Polhovem Gradcu 2) in ureditev struge od novo načrtovane pregrade do izliva v Gradaščico.

Ureditve na Hudapotnikovem grabnu

Hudournik se v Gradaščico izlije pri domačiji Hudapotnik. Uvajalni objekt je ustalitveno –zaplavna pregrada. Podslapje se nadaljuje v kineto iz kamna, ki jo prekinja ustalitveni prag. Načrtovano je čiščenje zaplavka pregrade 300 m3 z ureditvijo dostopne poti, sanacija lica pregrade ter podslapja. Med pregrado ter prepustom na cesti Dobrava – Polhov Gradec se izvede sanacija tlaka iz lomljenca.

Ureditve na Belci in Hudem grabnu

Belca se s pritokom Hudi graben izliva v Gradaščico pri naselju Belica. V spodnjem toku Belce je zgrajena uvajalno zaplavna ustalitvena pregrada, utrjevalno – ustalitvena pregrada. V spodnjem teku Hudega grabna je ena betonska zaplavna pregrada. Na spodnji veliki pregradi na Belci, se izvede sanacija lica (poškodovan površinski sloj betona) s podslapjem ter čiščenje plavja ter zaplavka volumna 1500 m3. Na zgornji veliki pregradi se izvede sanacija lica (poškodovan površinski sloj betona) ter čiščenje plavja ter zaplavka volumna 2500 m3. Čiščenje zaplavka gorvodno in dolvodno volumna 1500 m3 ter ureditev podslapja se izvede na zgornji pregradi v Hudem grabnu (desni pritok Belce). Uredi se dovozna cesta čez Belco pred odcepom na glavno cesto Dobrova – Polhov Gradec vključno z objekti na njej.

Ureditve na Mačkovem grabnu

Mačkov graben je levi pritok Božne in drenira strma pobočja Tošča in Grmade. Mačkov graben je bil sistematično urejen s sistemom zaplavno ustalitevnih pregrad in pragov ter z vzdolžnimi objekti.
Na Mačkovem grabnu in pritokih je bilo postavljenih je 49 pregrad in pragov. Po zapolnitvi so prevzeli ustalitveno funkcijo. Zadrževanju plavin je namenjena le prva pregrada. Obnovi se 5 poškodovanih betonskih pregrad na Mačkovem grabnu.

Ureditve na Smolnikovem pritoku

Smolnikov pritok je pritok Velike Božne. Uredi se struga v dolžini 100m in izvede nova zaplavna pregrada.

Ureditve na Jankovem grabnu

Jankov graben je pritok Velike Božne. Predvidena je izvedba nove zaplavne pregrade in ureditev struge dolvodno.

Ureditve na Jernejčkovem grabnu

Potrebuježev ter Jernejčkov graben sta glavna pritoka Velike Božne. Predvidena je nova zaplavna pregrada in ureditev struge do izliva v Jernejev potok in delna ureditev Jernejčkovega grabna.