Najpogostejša vprašanja v zvezi s projektom Gradaščica in odgovori

Kakšen bo vpliv ureditev na vodni vir Gabrje?

Črpališče se nahaja znotraj poplavnega območja (Q100), vendar je vodonosnik zaradi slabo prepustnih krovnih plasti dobro zaščiten pred onesnaženimi poplavnimi vodami. Zaradi predvidenih posegov (regulacija Gradaščice z enojnim profilom na območju Šujice) bo doseženo znižanje poplavnih vod (Q100) za do 0,6 m, gorvodno od mostu Šujica-Hruševo, kjer se nahaja tudi vodni vir Gabrje. Vrtina/črpališče Gabrje je od kote vpliva zadrževalnika Razori oddaljena okrog 1,5 km gorvodno. Ustje vrtine je na višini približno 315 m nadmorske višine. Kota vpliva zadrževalnika znaša 307 m nadmorske višine. Zato se ocenjuje, da vpliva zadrževalnika na vodni vir ne bo. Pri obstoječih poplavah obstaja možnost vpliva dviga podzemne vode na vodni vir.

Kako bosta hudourniške vode prenesli Ljubljanica in Gruberjev kanal ter naseljeni del Barja?

Ureditve na odsek Ljubljanice nad izlivom Malega grabna vplivajo pozitivno. Na območje Ljubljanice je vpliv negativen od izliva Malega grabna dolvodno pri pojavih pogostih visokih vod, na katere vpliva Mali graben. Pri visokih vodah daljše pogostosti (nad Q20 Ljubljanice) ureditve ne bodo imele vpliva, ker so te visoke vode posledica dogajanja na porečju Ljubljanice na barju in kraškem zaledju.

Kako se bo reševalo problematiko poplav iz kanalizacije na območju Ljubljane? Bo VO-KA zgradila še en razdelilnik?

Izdelana je bila strokovna podlaga »Ureditev vodovoda in kanalizacije zaradi prilagoditve ukrepom za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane (območje Malega grabna, Horjulke, Gradaščice, Projektna naloga za PGD, PZI dokumentacijo«, v kateri so obravnavane vse ureditve javne kanalizacije, ki se nanašajo na ukrepe za zagotavljanje poplavne varnosti na JZ delu Ljubljane. V tej strokovni podlagi so bili preverjeni vsi obstoječi kanali ter možnost njihovega odvajanja v Mali graben glede na podatke o načrtovani Q100, pri čemer se do takratne rešitve opustijo in nadomestijo z rešitvami v navedeni strokovni podlagi. Vse ureditve, ki so bile opredeljene kot ukrepi na kanalizacijskem omrežju, so neposredno povzete v Uredbi o DPN. Rešitve izvaja MOL.

Kdo bo odgovoren za odvoz naplavin iz zadrževalnika in kam se bodo odvažale?

Čiščenje naplavin iz zadrževalnika v primeru zadrževanja visokih voda v zadrževalniku bo v pristojnosti koncesionarja. Naplavine se bodo morale odvažati na ustrezno deponijo.

Kaj je namen regulacije Ostrožnika in kakšna je načrtovana ureditev v Stranski vasi?

Regulacija Ostrožnika je načrtovana z namenom zagotavljanja poplavne varnosti stanovanjskih objektov v Stranski vasi. V Stranski vasi je predvidena regulacija (povečanje pretočnega prereza) Ostrožnika in zamenjava dveh mostov (prepustov) z namenom, da se zagotovi poplavna varnost stanovanjskih objektov v Stranski vasi. Objekti v Stranski vasi pri visokih vodah s 100-letno poplavno vodo (Q100) po izvedenih ureditvah ne bodo poplavno ogroženi.

Kako se bo omogočilo nadaljnji prostorski razvoj Stranske vasi?

Na širšem območju (Dobrova, Razori, Stranska vas in Šujica) bo z izvedbo protipoplavnih ukrepov poplavno varnih 8,1 ha zemljišč, ki so po veljavnem prostorskem planu zazidljiva ali pa so že poseljena. Kmetijska zemljišča neposredno ob Stranski vasi, kamor se lahko potencialno prostorski razvoj usmerja, bodo z izvedbo protipoplavnih ukrepov poplavno varna. To pomeni, da ARSO kot nosilec urejanja prostora nima pravne podlage, s katero bi lahko onemogočal prostorski razvoj na poplavno varnih površinah.

Kako pogosto bo voda v zadrževalniku Razori in akšen vpliv bo imela izgradnja zadrževalnika Razori na obstoječe kmetijske površine?

Zadrževalnik Razori se bo glede na hidrološke podatke o pogostosti visokih vod in trajanje padavin aktiviral povprečno enkrat v 20 letih za izravnavo pretokov na skupni Gradaščici v prerezu Bokalci. Dejanska funkcija zadrževanja bo aktivirana pri 50 letnih vodah, torej dvakrat v 100 letih. Poln zadrževalnik bo v povprečju enkrat v 100 letih, gladina pa ob vseh nastopih 100 letnih voda ne bo dosegla maksimalne kote 307,00 m nadmorske višine. Uničene bodo samo tiste površine, kjer bo potekal nasip zadrževalnika ali kjer bodo izvedeni posegi zaradi regulacije Horjulke in Gradaščice. Z načrtovanimi posegi bodo trajno odvzete le kmetijske površine v obsegu cca 15 ha. Območje znotraj zadrževalnika Razori ostane v enaki kmetijski rabi, kot je danes. Območje bo poplavljeno le v primeru nastopa izjemnega dogodka.

Kako se bo zagotovila poplavna varnost ceste Stranska vas – Dobrova?

Cesta Dobrova–Stranska vas je nad vplivnim območjem zadrževalnika Razori. Cesto danes poplavlja Gradaščica. Zaradi načrtovanega čiščenja struge Gradaščice pa bodo poplave (ceste) nekoliko redkejše v primerjavi s sedanjim stanjem (približno enkrat v 10 letih).

Ali se je pri načrtovanju ukrepov upoštevalo spremembe meteoroloških pogojev (večja pogostost neurij, večja količina padavin ob enkratnih dogodkih …)?

Pri celotnem konceptu so upoštevane pričakovane spremembe klimatskih pogojev. Pri tem je upoštevano tudi ohranjanje nepozidanih razlivnih območij.

Kako se bo zagotovila poplavna varnost Kosovega polja?

Poplave na Kosovem polju je leta 2010 povzročila Horjulka, ki se je prelila preko Poti na gmajno in Ceste na Ključ ter poplavila del Kozarij in pod AC pritekla na območje Kosovega polja, ki je v depresiji med Tržaško cesto in železniško progo. Z ureditvami, ki so predvidene v DPN, bo preprečen dotok poplavnih vod Horjulke na to območje.Poplave pa nastajajo na Kosovem polju tudi zaradi poddimenzioniranih cevitev, ki jih je potrebno odstraniti in izenačiti pretočno sposobnost potoka Voslice, in je namenjen predvsem odtoku izvirov na območju Kozarij in notranjih vod Kosovega polja. Upravljavec izvaja nekatere odstranitve zacevitev na podlagi inšpekcijskih odločb. Potok Voslica je bil v odprtem delu očiščen v letu 2011.

Kakšni so načrtovani ukrepi zaščite na odseku med Tržaško cesto in Cesto Dolomitskega odreda?

Območje levega brega med Bokalci in Dolgim mostom je ključno območje za poplavno varnost celotnega JZ dela Ljubljane. Na tem odseku bo preprečeno prelivanje visokih vod proti Vrhovcem oziroma Viču. V ta namen je na tem odseku načrtovana ureditev: širitev struge, visokovodni nasipi in zidovi z 1-metrsko varnostno višino glede na projektirane gladine visokih vod. S temi ukrepi je varovan tudi navedeni podvoz.

Kateri dodatni vzdrževalni ukrepi bodo izvedeni na pritokih Gradaščice v njenem zaledju?

Investitor je dolžan izvesti naslednje vzdrževalne ukrepe v hudourniškem zaledju Gradaščice:
– Petričev graben: obnova štirih kaštnih pragov,
– Gugljev graben: obnova uvajalno-ustalitvenega praga in zaključnega praga kinete, ob dodatnih poškodbah kinte izvesti oblogo kamnite zložbe in stabilizirati dno s talnimi pragovi,
– Hudapotnikov graben: obnova uvajalne ustalitveno – zaplavne pregrade in podslapja, popravila kinte, zid ob stanovanjekm objektu,
– Belca: obnova dveh pregrad, izpraznitev zaplavnega prostora, izvedba lovilnih grabelj za plavje,
– Hudi graben: obnova podslapja zaplavne pregrade in obnova praga,
– Proščca: obnova zaplavne pregrade nad Dolenjo vasjo,
– Božna: sanacija treh talnih pragov skozi Polhov Gradec,
– Mačkov graben: celovita obnova štirih betonskih pregrad (I.prioriteta), izvedba lovilnih grabelj, sanacija preostalih pregrad,
– Štiromožev graben: obnova celotne ureditve hudournika. Obnoviti ali nadomestiti je potrebno vse pregrade,
– Kuzlovc: čiščenje zaplavnih prostorov,
– Mala Božna (Petačev graben): izpraznitev zaplavnih prostorov, ureditev struge Podrepčevega grabna nad zgornjo betonsko pregrado, zamenjava lesenih talnih pragov, urediti podslapja pragov ter obrežnih zavarovanj, preverjanje stanja pregrad na manjših pritokih,
– Velika Božna: sanacija zajed na Veliki Božni, Potrebuježevem in Jernejčkovem grabnu in
Mala voda: obnova pregrade na Ilovem grabnu, popravilo kinete na Cepinovem grabnu, sanacija zajed na Mali vodi.

Kako se bo določilo ceno odkupa zemljišč in kako se bo ukrepalo v primeru, da prebivalci ne bodo hoteli prodati zemljišč, ki se jih potrebuje za izvedbo načrtovanih ureditev?

Investitor namerava odkupiti vsa zemljišča, ki bodo trajno zasedena z načrtovanimi ukrepi (nasip in pregrada zadrževalnika, ureditve na območju Polhovega Gradca, Horjulke in Razorov ter na območju Malega grabna). Za vsa ostala zemljišča znotraj zadrževalnika Razori pa posebni odkup ni predviden, temveč je predvidena le služnost z možnostjo dostopa na parcele v primeru potrebnega čiščenja, vzdrževanja ali sanacije zadrževalnika, čiščenja Gradaščice. Cena odkupa bo določena na podlagi uradne cenitve zemljišč, ki jih opravijo zapriseženi cenilci. V kolikor se lastnik zemljišča ne bo strinjal s ceno odkupa, bo skladno z zakonodajo možno pridobiti cenitev zemljišča s strani drugega zapriseženega cenilca. V kolikor se med lastnikom zemljišča in investitorjem posega ne doseže sporazum o odkupu zemljišča, se v skladu z zakonodajo lahko prične postopek razlastitve. Investitor si bo prizadeval, da bodo z lastniki zemljišč doseženi takšni dogovori, da ne bo potrebnih tako skrajnih ukrepov, kot so razlastitve. Sedanji lastniki zemljišč znotraj zadrževalnika bodo imeli tudi pravico do izplačila odškodnine v primeru poplavnega dogodka. V skladu z 3.e členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list, št. 43/11) nadomeščanje kmetijskih zemljišč ni več relevantno.

Kako se bodo reševala vprašanja glede odškodnin v primeru zaprtja zapornic zadrževalnika in poplave kmetijskih površin?

Po izpraznjenju zadrževalnika bo koncesionar dolžan očistiti celoten zadrževalni prostor, oziroma območja v zadrževalniku, kjer bo prišlo do usedanja naplavin. Sedanji lastniki zemljišč znotraj zadrževalnika bodo imeli tudi pravico do izplačila odškodnine v primeru poplavnega dogodka. V primeru škode na kmetijskih zemljiščih oziroma pridelkih znotraj zadrževalnika bo opravljena uradna cenitev škode, ki bo podlaga za izplačilo le-te.

Kako in na kakšen način se bo ob gradnji in ob vzdrževanju preprečilo zarast japonskega dresnika?

Uredba o DPN določa, da se v času gradbenih del tujerodno invazivno vrsto japonski dresnik v celoti odstrani (koreninski sistem in ves nadzemni del); vegetativne dele in prst se odpelje na deponijo komunalnih odpadkov, kjer se deponira tako, da se zagotovijo anaerobne razmere; v primeru ponovne razrasti japonskega dresnika se nove poganjke redno dvakrat tedensko kosi in ustrezno deponira na deponiji komunalnih odpadkov.

Kakšna je etapnost izgradnje? Katere ureditve so prioritetne?

Etape se lahko izvajajo ločeno ali sočasno, predstavljati pa morajo zaključene funkcionalne enote. Sledijo si po naslednjem vrstnem redu:

1.A etapa: Ureditve na območju Mestne Občine Ljubljana (v nadaljevanju MOL):

  • ureditev Malega Grabna,
  • ureditve na območju Kozarij,
  • ureditve na območju Gradaščice in na območju Horjulke na območju MOL,
  • razbremenilnik 6a s pripadajočimi ureditvami.

1.B etapa: Ureditve na območju Občine Dobrova Polhov Gradec:

  • ureditev Božne in Male vode s pripadajočimi ureditvami v Polhovem Gradcu,
  • ureditev Gradaščice v Šujici,
  • ureditve v Dolenji vasi,
  • ureditve na hudourniških pritokih v zaledju Gradaščice in na Gradaščici od Dobrove do Polhovega Gradca, navedenih v drugem odstavku 40. člena uredbe.

2. etapa vodne infrastrukture

  • izgradnja suhega zadrževalni­ka Razori z ureditvijo Gradaščice na območju zadrževalnika, Horjulke in Ostrožnika s pripadajočimi ureditvami (z gradnjo se prične po izvedenih ureditvah prve etape).